Tudi to šolsko leto je bilo zaznamovano s protikoronskimi ukrepi. Čeprav šole niso zaprle vrat, so bili številni otroci v karanteni. Nekateri otroci so se zaradi drugačnega mnenja staršev glede samotestiranja več mesecev šolali doma.
Stiske otrok in mladostnikov niso pojenjale
V terapevtski praksi smo zaznavali celo porast določenih vrst stisk v primerjavi s prejšnjim letom, s čimer so povezane tudi podaljšane čakalne dobe za obravnavo pri strokovnjakih za duševno zdravje. Tudi pedagoški delavci poročajo, da se je povečala agresija med otroki, ki se kaže tako navzven (z neprimernim vedenjem) kot navznoter – s poskusi samomorov, samopoškodovalnega vedenja in motenj hranjenja. Pravijo, da toliko obravnav, kot so jih imeli v letošnjem šolskem letu v svetovalnih službah, ne pomnijo že dolgo.
Do 1. septembra naj se šola umakne in čas preživljajmo drugače
Prav zaradi nastalih okoliščin si mladi in tudi njihovi starši letos še bolj »zaslužijo« brezskrbnost na počitnicah. To bo najboljša priprava na novo šolsko leto!
Nekateri učitelji in učiteljice učence na počitnice pospremijo z nasvetom, naj v prihodnjih brezskrbnih tednih ne pozabijo na šolo in naj vendarle rešijo kakšen račun. Počitnice se ne imenujejo počitnice brez razloga. Izhajajo iz pomena oddahniti si, prekiniti z delom. Odrasli se moramo zavedati, da je šola za otroke delo, zato se med počitnicami odsvetuje različno reševanje nalog za doseganje boljših dosežkov ali zgolj zato, da otrok ne bo pozabil usvojene snovi. S tem sporočamo otroku, da je mora biti nenehno v skrbeh zaradi šolskih obveznosti in si ne zasluži počitka. Tako nanj prenašamo svojo zaskrbljenost, strah in nezaupanje, da zmore; počitnice ne bodo čas za počitek, ampak za vzbujanje skrbi, kako bo v naslednjem šolskem letu.
Zelo pomembno je, da gredo na počitnice ne le šolske obveznosti, ampak tudi različni zasloni. Odrasli se še vedno premalo zavedamo, kako zelo bi se morali otroci resnično “odklopiti”. Čas bi morali preživljati drugače, kot ga preživljajo med šolskim letom. Priporoča se branje, vendar ne knjig za domače branje za naslednje šolsko leto. Otroci naj si sami ali s pomočjo odraslih izberejo, kaj bodo brali. Pomembno je, da se upoštevajo njihove želje, saj se v življenju največ naučimo z lastnim branjem in raziskovanjem, pa naj gre za leposlovje ali poljudnoznanstveno literaturo.
Počitnice pomenijo, da otroci delajo druge stvari, npr. pomagajo pri vsakodnevnih opravilih. Prav s takim vsakodnevnim delom bodo pridobivali delovne navade, ki jih bodo nujno potrebovali med šolskim letom.
Tudi starši se morajo »odklopiti« med dopustom
Počitnice prav tako niso tekmovanje v tem, kdo bo čim več potoval in bil čim več od doma. So nekaj, kar se mora zgoditi v nas in ustvarjati mir ter spomine, ki nam dajejo moč in energijo za nove podvige. To je čas, ko tudi odrasli s svojim zgledom pokažemo otrokom, da se zmoremo “odklopiti” in razmejiti od službenega vsakdana in obveznosti, ko odložimo službeni telefon, zapremo elektronsko pošto (in nimamo izgovorov v smislu “samo še temu odpišem, ker je res nujno nekaj prišlo vmes”) in se posvetimo sebi ter povezovanju s svojimi najbližjimi. To je za otroka najboljši zgled, kako je v življenju nujno postavljati mejo med zasebnim in poklicnim življenjem ter poskrbeti zase in za družino.
Četudi se ponavadi na dopust odpravljamo z razširjeno družino ali prijatelji, je z vidika povezovanja med partnerjema in z otroki zelo pomembno, da del dopusta preživimo samo z najožjimi družinskimi člani. Že samo načrtovanje lahko na partnerja oziroma družino deluje povezovalno. Ko izbiramo destinacijo, se je dobro dogovoriti tudi o pričakovanjih, kako bi vsak rad preživljal dopust. To je poseben čas za čustveno povezovanje znotraj družine, pogovore in pomiritev. Prav zaradi tega je tako pomembno, da se vsi člani “odklopijo” od vsakdanjih obveznosti.
»Dolce far niente«
In seveda v čas počitnic sodi tudi “dolce far niente”. Ta “sladkost nedela” ni lenoba, ampak čas, ko naredimo nekaj zase in zaradi sebe, ne zato, ker to od nas pričakujejo drugi. To pomeni, da se zmoremo ustaviti, povezati s seboj in z najbližjimi ter uživati v trenutku; da zmoremo videti lepoto v majhnih, a hkrati velikih stvareh, ki nam v vsakdanu, polnem obveznosti, zbežijo. Ena od značilnosti zahodnega, produktivnega in zelo “uspešnega” človeka je namreč, da je po eni strani vedno bolj uspešen, ima vedno večji dobiček, po drugi pa se zaradi tega povečuje izgorelost, različne bolezni, povezane s stresom, odtujenost v odnosih. Največje lepote v življenju gredo pogosto mimo njega, te pa so konec koncev vedno povezane z odnosom do sebe in odnosom z najbližjimi.
