VSE ŽIVLJENJE IŠČEMO OBČUTEK BLAŽENOSTI
Ta neustavljiva želja žene prav vsakega izmed nas in je postala izredno močna tržna niša, saj ljudje upajo, da bodo srečo in zadovoljstvo lahko kupili na policah trgovin, v avtosalonih, modnih hišah. Skoraj vsaka reklama vsebuje nekaj na temo sreče, užitka. Naša potrošniška družbena naravnanost razumeva srečo kot blago, kot stvar, ki jo lahko dobimo zunaj sebe. Tako mnogi preživijo velik del svojega življenja v iskanju sreče na popolnoma napačnih mestih.
ENO OD NAJVEČJIH OVIR PREDSTAVLJA PREPRIČANJE, DA SREČA IZVIRA IZVEN NAS
Velikokrat slišimo stavke: »Srečen bom, ko bom več zaslužil, si lahko kupil dober avto in zgradil hišo.« A na koncu to ne deluje. Kdor se znajde v primežu takšnih misli, je večino časa nesrečen. Zahodni človek se je odtujil od sebe in posledično tudi od drugih. Lastne sreče namreč ne moremo najti nikjer drugje kot v svojem srcu. Tega ni mogoče kupiti ali doseči z ‘instant tehnikami’ v slogu »v 10 korakih do srečnega življenja«. Gre za vseživljenjski proces, projekt iskanja pristnega sebe, ki zahteva iskreno odločitev in predanost ter vztrajanje. Ta pot je na trenutke tudi težka in se je marsikdo ustraši, zato spet zbeži v ‘zunanjost’. Do sreče ne pelje nobena bližnjica. Če bomo kot družba želeli kaj spremeniti, bo nujno potrebno, da bi že v najzgodnejše šolske programe vnesli te tematike, povezane z notranjo rastjo, in privzgajali odnos do ‘notranje higiene’.
V TISOČLETJIH SMO SE NAUČILI, KAKO SE OBRNITI STRAN OD SEBE
Pozabili smo na lasten vir moči ter začeli razmišljati o sebi kot o bitjih materiala. Ko pa se začnemo obračati in iskati ta vir v sebi, lahko postanemo zavestni kreatorji svoje sreče. Takrat smo zmožni slediti svojemu kompasu ne glede na to, kaj se dogaja okrog nas. Takrat lahko doživljamo v sebi ta blaženi občutek sreče, ki je v bistvu zmožnost čutiti in ljubiti sebe in druge.
ODNOSI Z NAJBLIŽJIMI SO IZREDNO POMEMBNI PRI DOŽIVLJANJU ZADOVOLJSTVA, SREČE
Zato se danes veliko ukvarjamo z ‘zdravljenjem’ teh odnosov. Človek je v samem jedru bitje odnosov, zato celo življenje hrepeni in se
zavzema za odnos z drugimi, za ljubezen, saj hoče biti ljubljen in želen. To je osnovna človekova potreba, ki je vrojena v nas. Danes smo prezahtevni v iskanju sreče zunaj samih sebe in je ne zmoremo videti v nematerialnih, odnosnih dimenzijah, ki z vidika doživljanja sreče pomenijo največje bogastvo.
NE OBREDI PRAZNOVANJA NE DARILA NE BODO ŠTELI, ČE NE BODO ‘ZAVITI’ S PRISTNIMI ODNOSI
Ostali nam bodo zgolj lepi predmeti in okrasitve, vse ostalo pa bo boleče prazno. Prazniki nas zato lahko izpraznijo in bolijo. Po drugi strani pa nas lahko napolnijo in zdravijo, če seveda v to tudi nekaj vložimo, in to prav z odnosi. Pomembno je, da se odrasli notranje ‘uredimo’ in umirimo, da bomo pripravljeni v tem času nameniti pozornost sebi in najbližjim, sicer bodo to samo zunanji okviri praznikov z notranjo bolečino in nesrečo.
