Fenomen decembrskega hitenja in zaključevanja leta
December je čas, ko mnogi zaključujejo projekte in si prizadevajo novo leto začeti s »čisto tablo«. To je pomembno, ko govorimo o določenih poslovnih, zakonskih rokih, ki so vezani na konec leta. Sicer pa je za osebne cilje ključno razumevanje, da je vzdrževanje ravnovesja in postavljanje dolgoročnih ciljev s prioritetami pomembnejše od hitrega zaključevanja stvari samo zato, ker je koledarsko leto minilo.
Stres v prazničnih dneh
Raziskave kažejo, da je doživljanje stresa manjše, če se osredotočimo na pozitivne vidike prazničnega obdobja. To pomeni, da ustvarimo trenutke, ki nam veliko pomenijo, poiščemo veselje v preprostih stvareh. Pomembno se je znati ustaviti in preživeti čas z najbližjimi. Bistvo je v tem, da zmoremo začutiti te lepe trenutke, ki jih pričara december, in ne hitimo »odkljukati« vseh obveznosti, ki nam jih velikokrat narekujejo družbena pričakovanja.
Ključno za obvladovanje stresa med prazniki je postavljanje realnih pričakovanj in zmožnost usklajevanja družinskih in drugih obveznosti ter časa zase. Pomembno je, da z bližnjimi ubesedimo pričakovanja, kar pomaga preprečiti morebitne konflikte. Včasih je treba kakšno obveznost, povabilo odkloniti, da bomo lahko več časa preživeli z najbližjimi. Sploh, če smo med letom zelo zasedeni. Pomembno je, da se v tem času odrasli notranje umirimo, da bomo pripravljeni nameniti pozornost najbližjim.
Zastavimo si realne cilje
Za novo leto si zelo radi postavimo grandiozne načrte, ki pa se potem v zelo majhnem deležu uresničijo. Ključno si je postaviti realne in dosegljive cilje, saj preveč ambiciozni cilji lahko vodijo v stisko. Namesto splošnih želja po zdravem življenju si postavimo specifične cilje, kot sta redna vadba, zdrava prehrana. Pomembno je, da smo realni glede svojih sposobnosti in časovnih omejitev. Zaobljube naj nas ne obremenjujejo, temveč naj nas motivirajo za spremembe. Vsak dan je nova priložnost za začetek, kar pomeni, da lahko k ciljem stremimo vse leto.
Ne iščimo popolnosti
Raziskave kažejo, da so tisti, ki sprejmejo dejstvo, da popolnosti ni oz. da so že popolni taki, kot so, četudi ne izpolnijo vseh ciljev, bolj zadovoljni in manj nagnjeni k izgorelosti. Postavljanje realnih pričakovanj do sebe in drugih je ključno za ohranjanje duševnega zdravja. Zdrave meje se kažejo tudi v zavedanju, kdaj je treba prositi za pomoč ali si vzeti premor oz. si preprosto priznati in reči, da nečesa ne zmoremo.
Stremimo k stalnemu razvoju
Namesto statičnega »ideala« je koristno razmišljati o procesu stalnega izboljševanja, rasti tako na osebnem kot profesionalnem področju. Nerealna pričakovanja (po idealu) do sebe so pogosto povezana z okolico in družbenimi normami, ki jih morda ni mogoče doseči, poleg tega mogoče to sploh ni naša iskrena želja. Usmerjeni moramo biti k lastnemu razvoju, izhajati iz sebe, da je ideal to, kar nas osrečuje. Torej – vedno začeti s postavljanjem ciljev tako, da prisluhnemo sebi!
