V svetu duševnega zdravja igrajo psihiatri, klinični psihologi in psihoterapevti ključno vlogo pri skrbi za duševno zdravje posameznikov. Vsak od teh strokovnjakov ima pri obravnavi duševnih težav edinstveno vlogo, znanje in pristop, vsi pa se dopolnjujejo in lahko omogočajo bolj celostno oskrbo. Razlike med tremi strokovnjaki Psihiater se osredotoča na medicinski model obravnave, postavlja diagnozo duševnih težav, izključuje morebitne fizične…
Po odnosih hrepenimo vse življenje, hkrati pa se jih tudi bojimo, še posebej, če imamo z njimi neprijetne izkušnje. Težko je biti sam oziroma osamljen, vendar se včasih zaradi strahu zavarujemo pred bolečino zapuščenosti tako, da nikogar več ne spustimo k sebi. Priložnostna »instant« razmerja – izogibanje ranljivosti Danes ima lahko človek obilo materialnega bogastva, dosežkov, status, a hkrati nima…
Potreba po ljubezni je ena od temeljnih človekovih potreb. Ljubiti in biti ljubljen. Potreba po bližini, toplini in varnosti. Čarobni čas zaljubljenosti ima »rok trajanja« Zaljubljenost so trenutki, ko nam razbija srce; marsikdo jih opiše kot »metuljčke v želodcu«, nepopisno privlačnost in željo po zbližanju z drugim. Na začetku spoznavanja se čutimo zelo ljubljene, hotene, zaželene in opažene. Vse to…
Čeprav je v naslovu protislovje, je v njem skrita vsa resnica čustvovanja in vedenja mladega človeka. Mlad človek, ki potrebuje največ podpore in ljubezni, kaže to na najbolj nemogoče načine. Kazen pomaga le za kratek čas, če sploh Navzven neubogljivi, neposlušni ali celo nasilni otroci, ki zavračajo vsak poskus naše pomoči, so v največji stiski. To je le zunanji odraz…
VSE ŽIVLJENJE IŠČEMO OBČUTEK BLAŽENOSTI Ta neustavljiva želja žene prav vsakega izmed nas in je postala izredno močna tržna niša, saj ljudje upajo, da bodo srečo in zadovoljstvo lahko kupili na policah trgovin, v avtosalonih, modnih hišah. Skoraj vsaka reklama vsebuje nekaj na temo sreče, užitka. Naša potrošniška družbena naravnanost razumeva srečo kot blago, kot stvar, ki jo lahko dobimo…
Družbeno okolje se je v zadnjih desetletjih zelo spremenilo, kar se kaže tudi v delovnih okoljih. Delodajalci pričakujejo od zaposlenih vedno večjo učinkovitost in zavzetost, kar pomeni, da morajo več časa preživeti na delovnem mestu, s čimer se povečuje tudi čustvena obremenjenost in napetost zaposlenih. Raziskave v tujini so pokazale, da se negativni stres iz delovnega mesta prenaša tudi v…